Moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši sredi osamljene planjave. Ženo mu je ravnokar ubila granata v vojaškem spopadu. Pričakuje nov napad. Namesto tega se pri hiši ustavi potujoča karavana cirkusa Fantasticus. S sabo pripeljejo umirajočega šefa cirkusa. Ali se lahko v pokrajini vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko življenje premakne naprej? Je mogoče spoznanje, da smrt ne obstaja?



Komentar režiserja

Ko sem se rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je zdelo, da so bili temne sile zla poražene v času druge svetovne vojne in bomo živeli v bratstvu, enotnosti in miru do konca svojih dni. Kar je ostalo od vsega tega,  so samo lepi spomini na otroštvo.
Ko razmišljamo o tem, kako je človeštvo živelo zadnjih nekaj tisoč let, ne dobimo vtisa, da je živelo v miru, ki so ga občasno prekinile vojne. Živelo je v vojni z občasnimi premirji. Za dokaz je potrebno samo vključiti, televizijo. Vojna spreminja svojo obliko, vendar pa to ne pomeni, da ni sestavni del človeške narave in kot taka del okolja, v katerem živimo. Bilo bi iluzorno misliti, da se bo to dejstvo bistveno spremenilo v naslednjih nekaj stoletijih.
Circus Fantasticus je film, ki obravnava vprašanje, kako preživeti v takem okolju. Dogaja se v vojni, ki ni vezana ne na prostor in ne na čas. Lahko bi se dogajal pred stotimi leti ali tri tisoč let v prihodnosti. Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami.